Kako sladkorna bolezen vpliva na srčna obolenja?
Srce je mišica, ki deluje utripajoče. Ločimo fazo krčenja (sistola) in fazo raztezanja (diastola). Pri fazi sistole se srčna mišica krči in črpa kri v telo in pljuča. Zatem se v fazi diastole (raztezanja) mišica sprosti in srčna prekata se ponovno napolnita s krvjo. Krčenje srčne mišice je posledica električnih dražljajev, ki nastanejo v sinusnih vozlih. Vse te aktivnosti morajo biti med seboj natančno usklajene, kar vodi do pravilnega ritmičnega delovanja srca. Srce v eni minuti prečrpa 5–6 litrov krvi skozi arterije in vene.
Sladkorna bolezen s svojim tihim delovanjem vpliva na pretočnost in spremembo strukture krvnih žil (koronarne srčne žile).

Kaj srce potrebuje za pravilno delovanje?
Za pravilno delovanje srce potrebuje ustrezno preskrbo s hranili. Dostavo hranil zagotavljajo koronarne srčne žile. Iz glavne arterije, imenovane aorta, se odcepita dve veliki žili, ki se še naprej razvejata in prekrijeta srčno mišico kot mreža drobnih krvnih žil. Te žile oskrbujejo srce z zadostno količino kisika in hranil, zato je njihova prekrvavitev zelo pomembna za dobro delovanje srca.
Kadar te žile niso zdrave in imajo slab pretok kisika in hranil, se to pozna na slabšem in nepravilnem delovanju srca. Slabo delovanje srca pa vpliva na prenos kisika in hranil vsem organom telesa.
Sladkorna bolezen zelo vpliva na zdravje krvnih žil, posledično pa se razvijejo bolezni srca in ožilja.

Na katera srčno-žilna obolenja še posebej vpliva sladkorna bolezen?
Najpogostejša obolenja so:

• Koronarna srčna bolezen. Koronarna srčna bolezen je slaba oskrba srčne mišice s krvjo. Najpogostejši vzrok je ateroskleroza koronarnih srčnih žil. Srce mora biti neprekinjeno oskrbovano z zadostno količino kisika in ne more nekaj časa čakati na kisik, zato lahko pri zmanjšani količini kisika pride do neke vrste zadušitve srca (ishemija).
• Ateroskleroza (več v poglavju Ateroskleroza). Ateroskleroza ali poapnenje žil nastane zato, ker se v stenah arterij nalagajo obloge pretežno iz maščob (holesterola) in kalcija. Zaradi teh oblog se žile ožijo in postajajo trše. Pretok krvi se zmanjša, s tem pa se zmanjša oskrba srca s kisikom in hranili.
• Angina pektoris in srčni infarkt

V večini primerov se dogaja, da koronarna srčna bolezen ostane zelo dolgo neopažena. Ljudje nimajo večjih težav in ne hodijo na zdravniško kontrolo. Ker slabosti, utrujenosti, zadihanosti ne dajo večjega pomena, s takšnim stanjem živijo naprej. Kadar so koronarne žile zožene več kot 50 odstotkov, postane prekrvavitev zelo omejena in bolniki močno čutijo to spremembo.
Tedaj se pri duševnih in telesnih naporih pokažejo značilni znaki bolezni (angina pektoris). Običajna znaka za angino pektoris sta stiskanje in bolečina v prsih, ki lahko prehaja v levo roko ali vrat. Težko dihanje že pri manjših naporih je prav tako pomemben znak te bolezni.
Sladkorna bolezen lahko povzroči, da v žili z močno aterosklerozo nastane strdek, ki popolnoma prekine pretok skozi koronarno arterijo. Tedaj del srčne mišice ne dobiva več kisika in hranil. Srčne celice začnejo odmirati in nastopi srčni infarkt.

Kateri so dejavniki tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja?
Med najpogostejše dejavnike tveganja spadajo: zvišan krvni sladkor, zvišan krvni tlak, holesterol, kajenje, povišana telesna teža, stres, fizična neaktivnost, spol in starost.

Kako pravočasno ugotovimo koronarno srčno bolezen?
Sladkorna bolezen – diabetes s svojim tihim delovanjem počasi, vendar vztrajno vpliva na poslabšanje zdravja.
Sprememba v počutju, pogosta utrujenost in zadihanost pri skoraj vsakem naporu so informacije, ki jih mora bolnik ob rednem zdravniškem pregledu povedati zdravniku. Pri večini bolnikov se nato izvede natančnejši pregled, kjer:

• zdravnik najprej izmeri utrip, krvni tlak ter posluša šumnost srca in pljuč.
• se opravi elektrokardiogram (EKG), saj koronarno srčno bolezen v nekaterih primerih prepoznamo po značilnih oblikah odstopanja EKG krivulj. V večini primerov se EKG izvede med obremenitvijo (vožnjo sobnega kolesa ali hoje).
• se opravi preiskava z ultrazvokom (ehokardiografija) in se pogosto izvede na tistih bolnikih, pri katerih se pojavljajo še druge bolezni srca.

Kako se zdravi koronarna srčna bolezen?
Koronarna srčna bolezen se zdravi v odvisnosti od stopnje obolelosti:

• s spremembo načina življenja (prehrano, znižanje telesne teže …),
• z zdravljenjem z zdravili ali z zdravstvenim posegom, s katerim se razširi žile (PCI) ali napravi obvod (by-pass).

Sladkorna bolezen močno vpliva na srčno-žilna obolenja. Diabetiki se premalo zavedajo, da visok krvni sladkor posredno vpliva na vse naše organe in s tem na delovanje celotnega organizma. Iz tega spoznanja mora izhajati skrb za vsakodnevno zdravo višino krvnega sladkorja in skrb za duhovno ter telesno zdravje. Zdravo srce ima tako velik pomen v našem telesu, da moramo vsak dan res s »srcem« skrbeti zanj.

Sladkorni bolniki-diabetiki
Pošljite vprašanja na diabetes Dr. in brezplačno boste dobili nasvete strokovnjakov s tega področja.